Zelene strehe

Medtem ko so v tujini, zlasti v skandinavskih državah in Nemčiji, zelene strehe že dobro uveljavljene, se v Sloveniji tovrstne strehe pojavljajo šele zadnja leta. Na domačem trgu je že kar nekaj ponudnikov za izvedbo zelenih streh, osnovnih informacij, ki bi posamezniku podale celostno sliko, pa primanjkuje, zato bomo poskušali skozi ta članek podati čim bolj celostno informacijo o ozelenjevanju streh

Zelene strehe prinašajo številne prednosti. Poleg estetskega videza izboljšujejo bivalni in delovni prostor, čistijo in filtrirajo deževnico ter čistijo zrak. Prav tako nudijo zaščito pred vse pogostejšimi in stopnjevanimi vremenskimi skrajnostmi. Zelena streha izboljšuje tudi zvočno zaščito ter toplotno izolativnost v poletnem času, ko se nam prostori pregrevajo, saj se temperatura površine strehe že ob minimalni ozelenitvi zmanjša iz 80° (pri klasični strehi) na 35°C. Na zeleni strehi se ne skladišči prah, ob enem pa rastline absorbirajo številne človeku neprijazne pline in težke kovine. To so prednosti, ki stopijo v ospredje zlasti v mestnem okolju, kjer objekti in tlakovane površine izpodrivajo ozelenjene površine. V mestu imajo zelene strehe visoko mestotvorno vlogo z zadrževanjem vode ob nalivih, z možnostmi povečevanja ozelenjenih površin, ustvarjanju naravnega habitata za živali in rastline ter zmanjševanju vplivov jeder toplega zraka  v strnjenih urbanih okoljih. Tako bi se na primer v Ljubljani temperature na višku poletja lahko z ozelenitvijo streh znižale za cca. 4°C. Edini slabosti ozelenjenih streh sta višji strošek investicije ter večja lastna teža, zaradi česar je pri obstoječih strehah največkrat potrebna dodatna ojačitev konstrukcije.

Pri misli na zeleno streho bo marsikdo imel predsodke, ki se nanašajo na tesnjenje takšne strehe in njeno obstojnost. Strah pri tem je odveč, saj so danes na tržišču že povsem ustrezni in obstojni materiali. Prav tako zelena streha še podaljšuje življenjsko dobo hidroizolacije. Predpogoj za vse to pa je pravilna vgradnja. Osnovno konstrukcijo sestavlja nosilna konstrukcija, parna zapora, toplotna izolacija in hidroizolacija. Obvezna je protikoreninska zaščita, ki preprečuje prodor korenin skozi sloje strehe. Največkrat je to posebna hidroizolacija s protikoreninsko zaščito. Takšna hidroizolacija mora zadoščati standardu FLL. Pri ozelenjenih strehah obrnjena streha, s toplotno izolacijo nad hidroizolacijo, ni primerna, saj se v tem primeru toplotna izolacija navlaži in se je poslabša njena toplotna izolativnost.
Nad plastjo hidroizolacije zelena streha  potrebuje še podlago To sestavljajo zaščtni sloj, drenažni sloj, filtrski sloj, vodozadrževalni sloj in  rastni substrat. Za zaščitni sloj uporabimo poliestrski filc. Ta  služi za osnovo, mehansko zaščito in za zadrževanje vode. Drenažni sloj je namenjen odvajanju odvečne vode v odtoke, s tem da je zaželeno, da velik del vode zadržimo za potrebe vegetacije v suhih obdobjih. Za drenažni sloj nam lahko služi pesek, drobljenec, reciklirani drobir, posebne čepaste trde folije in podobno. Za filtrski sloj se največkrat uporabi poliestrski filc, njegova naloga pa je preprečevanje izpiranja zemlje, peska in drugih delcev. Substrat je nosilni sloj za vegetacijo. Debelina tega je odvisna od načina ozelenitve in velikosti rastlin. Za substrat ni primerna vsaka zemlja. Substrat mora biti zračen, zemlja pa ne sme biti organsko pre-bogata, ker bi se organske snovi z vodo sprale v odtoke.

Ločujemo dve vrsti ozelenitve: ekstenzivno in intenzivno. Pri ekstenzivni ozelenitvi uporabljamo nižje, v večini primerov manj zahtevne rastline. Debelina substrata znaša 4 do 15 cm, obtežba je tu manjša. V prvem obdobju je potrebnega nekaj več vzdrževanja, kasneje pa zelo malo. Kontrolni pregled streh je potreben vsaj dvakrat letno in ob daljših sušnih obdobjih, ko moramo poskrbeti za zalivanje. Z ekstenzivno ozelenitvijo lahko ozelenimo tako ravne strehe kot poševne. Pri večjih naklonih je potrebno v podlago dodati posebno satovje, ki preprečuje zdrs substrata.
Intenzivna ozelenitev je primerna za ravne strehe. Debelina substrata znaša minimalno 20 cm, v nekaterih primerih tudi 100 cm. Obtežba pri intenzivni ozelenitvi je veliko večja. Potrebno je veliko nege in stalno namakanje. Ozelenitev tvorijo manjša drevesa, grmovnice, steblaste rastline, trave in cvetlične površine.

S pojavom zelenih streh so sprva prevladovale intenzivne ozelenitve. Danes pa 90% ozelenjenih streh predstavljajo ekstenzivne ozelenitve. Prednost je predvsem nižja investicija in manj zahtevno vzdrževanje.
Izbor rastlin mora biti pravilen. Pri tem je potrebno predvsem upoštevati veter, temperaturna nihanja in globino substrata. Pomembno je, da izbiramo rastline, ki potrebujejo malo nege, porabijo manj vode, ki so odporne na veter, na velike temperaturne razlike in  na bolezni, ter rastline, ki so sposobne zaceliti rane, če se jim odlomi veja. Zaradi navedenih lastnosti na primer niso primerni za ozelenitev mahovi, ki za svojo rast potrebujejo stalno vlago. Prav tako za zeleno streho ni primerna zelenica. To je namreč potrebno stalno kositi. Zaradi stalne košnje potrebuje veliko nege, stalnega zalivanja in dognojevanja, kar pa je sporno tudi iz ekološkega vidika, ko se organske in mineralne snovi spirajo v odtoke in podtalnico.  Seveda je danes mogoče posaditi karkoli  (tudi mah na strehi ali zelenica za nogomet itd), vendar pa je to tesno povezano z vrednostjo investicije, ki prične ob takšnih željah močno naraščati. Vrednost 1m² ekstenzivne zazelenitve (priprava podlage in zasaditev) znaša od 15 eur (pri zelo velikih površinah) do 100 eur. Pri intenzivni ozelenitvi se cene gibljejo od 100 eur dalje, saj tu gre za debelejše plasti kot tudi večje in s tem dražje rastline.

Pri izbiri rastlin in zasnovi ozelenitve je pravilno, da posegamo po avtohtonih rastlinah, ki so značilne za določeno območje. Nekaj takšnih rastlin iz slovenskega prostora je predstavljenih v slikovnem gradivu.