Zelene strehe - intenzivna ozelenitev

julij 2010
Ker je trenutno  ravno čas, ko je gradbena dejavnost na vrhuncu, smo se odločili, da ponovno napišemo nekaj  o zelenih strehah. Tokrat mogoče nekaj več o intenzivni ozelenitvi.

Na strehah, kjer vidimo rasti grmovnice in drevesa, zasaditve, ki spominjajo na vrtove, govorimo o intenzivni ozelenitvi.  Strehe z intenzivno ozelenitvijo zahtevajo redno nego, predstavljajo večji strošek, poleg tega je potrebno upoštevati večjo obremenitev nosilne konstrukcije, seveda pa nam na drugi strani intenzivna ozelenitev ponuja tudi številne možnosti ureditve našega vrta na strehi, ki zlasti v mestu lahko predstavlja pravo oazo.

Za intenzivno ozelenitev potrebujemo predvsem večjo globino substrata.  Debelina tega je odvisna predvsem od izbire rastlin. Za nižje rastline zadošča že ca 20 cm substrata, za višje grmovnice in drevesa pa se priporoča 50 cm. Če načrtujemo saditi drevesa, je ta potrebno zaradi vetra tudi dodatno sidrati.

Preden pričnemo s pripravo podlage za nasaditev rastlin, je pomembno, da je nosilna konstrukcija ustrezno hidroizolirana. Pri intenzivni ozelenitvi je še posebno pomembna protikoreninska zaščita. Danes se na trgu že dobijo hidroizolativni materiali s protikoreninsko zaščito. Prav tako je pomembno, da so izvedeni ustrezni strešni odtoki, ki omogočajo, da se odvečna voda odvede iz strehe.
Samo podlago sestavlja več slojev, vsak s svojo funkcijo.  Prvi sloj predstavlja drenažni in ločilni sloj (poliestrski filc 500 – 1000 g/m2), ki preprečuje sprijemanje vodozadrževalnega sloja s hidroizolacijo, ob enem pa odvaja odvečno vodo po površini hidroizolacije.

Ko je filc položen po vsej površini in stenah, na ravni del položimo drenažni sloj. Ta skrbi, da odvečna voda lahko nemoteno odteče, hkrati pa vodo tudi delno zadrževanje in skrbi za konstantno vlaženje substrata. Najbolj primerne za to so trde čepaste folije, ki del vode zadržijo v majhnih čašicah. Drenažni sloj se praviloma izdela tudi po robovih, kjer ozelenitev meji na notranje prostore ali strešne svetlobnike. Tu se drenaža izdela iz prodnikov, ki se nasujejo po vsej višini substrata.
Drenažni sloj nato prekrijemo s filtrskim slojem (poliestrski filc 150 – 300 g/m2), ki preprečuje izpiranje substrata v drenažni sloj. Odpornost sloja na preboj mora znašati vsaj 1000 N. Nobeden od treh slojev ne predstavlja protikoreninske zaščite.

Filtrskemu sloju sledi substrat. Ta nima samo vloge hranjenja zelenih površin, obenem s funkcijo zračenja in zadrževanja vlage rastlinam nudi stabilnost. Mešanica substrata mora vsebovati primerno količino hranil. Da ne pride do prekomernega zaraščanja ali podhranjenja rastlin, se mešanice predhodno pripravijo - zagotoviti jim je potrebno tudi primeren pH (6.5 – 8). Debelina substrata je odvisna od vrste zelenega sloja, giblje pa se lahko med 3 in 120 cm. Navadna zemljina ni primerna za vgradnjo.
Pripravo rastlinske podlage za ozelenjeno streho lahko izvedete sami, vendar pa vsekakor priporočamo, da to prepustite strokovnjakom, katerih znanje temelji na dolgoletnih izkušnjah in ki vam dobavijo in vgradijo ustrezne materiale, zlasti pravilno sestavljen substrat, ter imajo za to tudi ustrezne pripomočke, ki samo vgradnjo lahko zelo olajšajo.