Les kot gradbeni element in njegova zaščita

Les se uporablja za konstrukcijske elemente pri lesenih objektih kakor tudi za obloge znotraj hiše in na fasadah, stavbno pohištvo in opremo. Še vedno marsikaterega investitorja skrbi, kaj se bo zgodilo s konstrukcijo njegove lesene hiše, ali je varen pred škodljivci. Še večjo dilemo pa za investitorje predstavlja lesena fasada. Mnogi si želijo toplih tonov in mehkobe naravnega lesa, ob enem pa se ne morejo sprijazniti s sivenjem lesa – sivo patino, ki z leti prekrije zunanjo površino lesa.

Les kot konstrukcijski element

Les je organski material. Kot takšen je na eni strani lahko podvržen vremenskim vplivom, na drugi strani pa izpostavljen napadu lesnih škodljivcev, predvsem gliv in insektov. Ti škodljivci uspevajo pri ustrezni temperaturi in vlažnih pogojih, zato je zračno suh les varen pred večino iz med njih. S konstrukcijskimi rešitvami, s katerimi vgrajenemu lesu zagotovimo suhe pogoje, dosežemo najbolj naravno zaščito lesa brez uporabe biocidov. Z uporabo jedrovine odpornejših vrst lesa in suhimi pogoji pa tako rekoč dosežemo že popolno zaščito lesa. Kadar suhih pogojev konstrukcijskemu lesu ne moremo zagotoviti, je les potrebno preventivno zaščiti z biocidnimi pripravki.

Na obstojnost lesa vpliva že način in čas sečnje. Temu so veliko pozornost dajali že naši predniki, ki so za različne namene znali odbrati pravo vrsto lesa, posekali so ga v zimskem času in ga pustili v gozdu do pomladi, da je še odgnal listje. Prav tako so tudi poznali različne načine zaščite lesa. Na primorskem so les zaščitili z namakanjem v slani vodi, pogosto je bil les premazan z apnom, poznana je bila tudi zaščita z oljem.

V zadnjih dvajsetih letih se je odvijal pospešen razvoj zaščitnih pripravkov. Pomemben premik se je zgodil leta 2006, z implementacijo direktive o biocidnih izdelkih, s katero se je iz tržišča umaknila več kot polovica aktivnih učinkovin, uporabljenih za zaščito lesa. Posledično so na trg prišli izdelki in sredstva, ki so bistveno manj strupeni in škodljivi za okolje. S tem smo tudi dobili zaščitna sredstva za točno določen namen in ne več za vse splošno uporabo. Še vedno pa smo soočeni s problemom, da biocidne zaščite ne moremo uporabiti za les v bivalnih prostorih. Zato se pojavljajo tudi nove, prijaznejše metode za zaščito lesa, med drugim tudi modifikacija lesa.

Z modifikacijo se spremenijo nekatere lastnosti lesa, zmanjša se zmožnost vpijanja vlage, s tem posledično tudi nabrekanje in krčenje. Ker se lesu spremeni kemična zgradba, glive ali insekti modificiranega lesa ne prepoznajo več kot vir hrane. V praksi je danes najbolj preizkušena termična modifikacija, ki se odvija pri temperaturah 160 do 260°C. S termično modifikacijo postane les bolj obstojen, manj se razteza in krči, poveča se mu odpornost proti lesnim škodljivcem, spremeni pa se mu tudi barva. Poleg temnejše barve, ki mogoče koga zmoti, se takšnemu lesu zmanjšajo mehanske lastnosti in je manj primeren za konstrukcijske namene.

Les kot element zunanjega ovoja hiše

Večje težave z zagotavljanjem suhih pogojev naletimo pri lesenih elementih na zunanji strani ovoja hiše; pri leseni fasadi in stavbnem pohištvu. To je še posebno oteženo v Sloveniji, kjer smo zlasti v poletnih mesecih priča številnim poletnim nalivom in posledično povišani vlagi, ki otežuje lesenim delom, da bi se osušili. Zato je pomembno, da lesene dele poizkušamo kar najbolje zaščititi že v fazi načrtovanja. Praviloma mora biti les odmaknjen od tal, veliki napušči les ščitijo pred direktnimi nalivi, izvedba lesenih elementov mora omogočati, da se les hitro odteče in posuši ter da voda ne zastaja na površini. Pri lesenih fasadah je obvezno treba izvesti tudi prezračevalni kanal, ki omogoča. Da se les suši tudi iz zadnje strani.

Za investitorje, ki jih sivenje ne moti in jim veliko pomeni odsotnost kemičnih sredstev, je najpomembneje, da je vgrajen les zračno suh in zdrav ter da so upoštevana osnovna pravila vgradnje. Na drugi strani odpornost lesa za škodljivce še povečamo, če les pred vgradnjo impregniramo, po vgradnji pa še premažemo s površinskim premazom. Pri tem je potrebno opozoriti, da je potrebno premaze obnavljati na vsaka 3-4 leta.

To je bila groba predstavitev uporabe lesa pri gradnji in njegove zaščite. Za zaključek naj še enkrat spomnim, da je les naravni material. Kot takšnega ga moramo tudi sprejeti in to imeti v mislih, ko se odločamo za zaščite in premaze.