Hidroizolacija v gradnji

Na zbornici za arhitekturo je bilo 9. decembra izvedeno izobraževanje na tematiko »hidroizolacija«, predavatelj Tomaž Škerlep, univ.dipl.inž.arh, ZRMK.
Glede na pomembnost hidroizolacije pri gradnji objektov je pravilno, da vas opozorimo na nekaj osnovnih pravil pri vgradnji le te, saj se prepogosto dogaja, da se pri tem dogajajo napake, ki jih je kasneje težko odpraviti.
Hidroizolacija trajno zaščiti objekt pred prodiranjem vlage in vode. Pomembna je tako pri zaščiti stavbe pred vlago iz zemlje, v navpični in vodoravni smeri, kot tudi pri izoliranju teras in ravnih streh pred padavinskimi vodami. Pomembna je pravilna izbira vrste in debeline hidroizolacije ter natančnost izvedbe. V primeru pomanjkljivo ali nenatančno vgrajene hidroizolacije se na straneh objekta pojavijo mokri madeži, plesen in goba. Sanacija je izredno težka, marsikdaj celo nemogoča, stroški ob sanaciji pa vrtoglavi.

Tla in stene na stiku z zemljo so podvržene stiku s talno vlago, pri čemer obstaja nevarnost, da začnejo odpadati zaključni sloji. Zato je potrebno takšne konstrukcije hidroizolirati. Hidroizolacija poteka v dveh izvedbah:
- horizontalna hidroizolacija, ki se polaga po površini temeljev in izravnalnih betonov tlaka v kleti ali na terenu, in
- vertikalna hidroizolacija, položena na zunanjo stran kletnih in talnih zidov.
Za hidroizolacijo talnih in stenskih konstrukcij so najprimernejši bitumenski trakovi. Konstrukcije morajo biti pred zaščito gladke, suhe in očiščene. Za boljši spoj hidroizolacije s podlago predhodno premažemo konstrukcijo z bitumenskim premazom. Ko je premaz povsem suh, lahko pričnemo z varjenjem bitumenskih trakov. Trakove varimo tako, da s plamenom segrevamo njihovo površino, jih hkrati odvijamo in s tem prilepimo na podlago. Na stikih trakove prekrijemo za 10 cm in preklope natančno zavarimo. Če pa polagamo hidroizolacijo v dveh ali treh slojih, naj bo zamik trakov polovico širine traku. Posamezne plasti vedno polagamo v isti smeri, nikoli pravokotno na spodnjo plast. Pravilna izvedba je takšna, da horizontalno hidroizolacijo položimo do konca temelja, medtem ko vertikalno hidroizolacijo položimo po temelju navzdol. Ker se hidroizolacija temeljev ali dela temeljne plošče na mestu nosilnih zidov izvede predhodno, je pomembno, da je del traku, ki sega preko zidu, zaščiten pred umazanijo, kajti zamazan bitumenski trak kasneje ne bi zagotavljal tesnega stika, ko bi izvedli hidroizolacijo plošče in zunanjih sten. Vertikalno podzemno hidroizolacijo tudi zaščitimo proti mehanskim poškodbam zemljine in drugih pritiskov.
Tako kot pravilna vgradnja je pomembna tudi pravilna izbira hidroizolacije za zaščito vkopanih delov objekta. Ta je odvisna predvsem od pritiskov talne vode na konstrukcijo. Zlasti pri večjih obremenitvah in pritiskih talne vode nudijo ustrezno zaščito zahtevnejši hidroizolacijski sistemi, kjer gre tako za več plasti hidroizlocije kot tudi za večjo debelimo posameznega sloja. Uporabljamo bitumenske trakove z močnejšimi nosilci (steklena tkanina, poliesterski filc). Posebno pazljivi moramo biti pri prebojih ter tudi pri dilatacijah objekta, ki jih na mestih dilatacije prekrijemo s posebnimi dilatacijskimi trakovi z gubo.

Druga skupina je hidroizolacija ravnih streh in teras. Za zaščito le teh se na tržišču poleg različnih bitumenskih izdelkov pojavljajo tudi razne folije in razlivne mase, vendar strokovnjaki še vedno najbolj priporočajo uporabo bitumenskih hidroizolacij.
V zadnjem desetletju so se za zaščito pred padavinskimi vodami izvajale predvsem tako imenovane »obrnjene strehe«, kjer je hidroizolacija položena pod plastjo toplotne izolacije in je s tem zaščitena pred temperaturnimi nihanji, s čimer se podaljša življenjska doba hidroizolacije. Pri takšni strehi je potrebno nad plast toplotne izolacije nasuti še enako debelo plast proda, ki preprečuje dvig toplotne izolacije ob večjih nalivih. Zaradi tega danes, ko se v konstrukcije vgrajuje vedno večje debeline toplotne izolacije, takšna izvedba ni več najbolj racionalna, tako zaradi stroškov izvedbe kot debeline strešne konstrukcije. Zato v ospredje prihaja »sestavljena ravna streha«, kar pomeni, da je večji del toplotne izolacije nameščen na nosilno konstrukcijo, nanjo je položena hidroizolacija, nato pa le še ca 5cm toplotne izolacije, ki zmanjšuje vpliv zunanjega temperaturnega nihanja na hidroizolacijo.

Pri zaščiti ravnih streh je zelo pomembno, da je nosilna konstrukcija zadostno osušena, saj v nasprotnem primeru lahko prihaja do mehurjenja hidroizolacije. V ta namen mora biti na spodnji strani konstrukcije vgrajena tudi parna zapora, ki preprečuje mehurjenje kasnej, v času uporabe objekta. Ustrezno morajo biti izvedeni detajli kot so zaključki, preboji, dilatacije. Pravilno morajo biti urejeni odtoki. Danes so na trgu izdelki, ki omogočajo varno izvedbo odtokov ravnih streh. Zato žlebovi, ki se uporabljajo pri poševnih strehah, niso primerni za odvajanje vode iz ravnih streh, saj so problematični tako detajli takšnih zaključkov kot tudi zmrzovanje vode v žlebovih.

Pri zaščiti objektov pred vodo in vlago imamo na voljo široko paleto kakovostnih materialov, ki nam ob pravilni vgradnji nudijo ustrezno zaščito tudi za več desetletij. Ker je pravilna izvedba zelo pomembna in pogosto tudi zelo zahtevna, je to smiselno prepustiti strokovnjakom, saj bo dodatni vložek neznaten proti stroškom morebitne sanacije.